# Vrste potreb   Objavljeno: 03. 7. 2022 | #07-2022 ***   Bistvo potreb je stanje porušenega ravnovesja in motivacija za njegovo ponovno vzpostavitev. Porušeno ravnovesje se čuti kot določena napetost, ki spodbuja aktivnosti za njeno sprostitev, to pa se potem čuti kot ugodje. Odnos med potrebami, njihovim objektom ter ugodjem je sicer bolj kompleksen in ga nameravam obravnavati na več drugih mestih (recimo v zapisu o [[Iluzija linearnosti|iluziji linearnosti]]), a v prvem približku je to dovolj dober opis. Klasifikacija potreb je zahtevna naloga, na kar kaže tudi dejstvo, da jih v psihologiji obstaja toliko. Tukaj nameravam zato bolj ali manj le nakazati, katere dimenzije bi bilo treba pri tem upoštevati. Področja možnega (ne)ravnovesja in kriteriji le-tega so namreč zelo različni.   ### Organizmične in družbene potrebe Porušeno ravnovesje lahko razumemo v pravem, biološkem smislu kot porušeno homeostazo[^1], lahko pa tudi v nekoliko prenesenem pomenu kot zmoteno “normalnost”, vzpostavljeno z družbenimi normami v kontekstu določene [[2 - V DELU/30 - IDEJE/SOCIALNA RESNIČNOST|socialne resničnosti]].   ##### Organizmične potrebe: Tipični primeri potreb, kjer je porušeno ravnovesje stvar organizma, so [[Vrste potreb#Potrebe zauživanja|potrebe zauživanja]] in [[Vrste potreb#Potrebe izločanja|izločanja]], ki se tičejo tudi dejanskega biološkega preživetja. A to so res najbolj šolski primeri; nujnost nekega objekta za preživetje namreč ni kriterij organizmičnosti dotične potrebe. Tudi potreba po nikotinu, recimo, [[Vrste potreb#Prirojene in pridobljene potrebe|če smo se s kajenjem nanj navadili]], je organizmična potreba. Naše telesno (in duševno) ravnovesje se je prilagodilo zauživanju te snovi in se ob njenem pomanjkanju poruši. Nikotin seveda nikakor ni nujen za naše preživetje, celo nasprotno, na dolgi rok mu škodi. A če smo z rednim kajenjem razvili [[2 - V DELU/30 - IDEJE/ODVISNOST|odvisnost]] od njega, nam njegovo pomanjkanje na kratek rok škodi bolj očitno in neposredno. Podobno velja tudi za druge vzpostavljene odvisnosti, pri čemer so nekatere tudi koristne, recimo odvisnost od redne telesne aktivnosti. Na drugi strani spadajo med organizmične potrebe tudi take, ki so sicer prirojene, a niso namenjene biološkemu preživetju organizma samega. Izstopa recimo [[SPOLNI MOTIV|potreba po spolnosti]], ki je seveda zelo kompleksna in dejansko sestavljena iz različnih [[Vrste motivov|potreb, teženj in želja]], njeno osnovo pa predstavlja biološki poriv k ohranitvi vrste, ne posameznega organizma.[^2] Kljub temu se pomanjkanje spolne zadovoljtve pri večini odraslih ljudi kaže kot porušeno oziroma vsaj neoptimalno psihofizično ravnovesje.   ##### Družbene potrebe: Če se organizmične potrebe tičejo našega biološkega obstoja oziroma vsaj njegove kvalitete, se družbene tičejo kvalitete našega socialnega obstoja. Življenje v katerikoli družbi zahteva izpolnjevanje določenih pogojev, tako [[KULTURA|vzpostavljenih vzorcev vedenja in razmišljanja]] kot [[Vrste potreb#Konzumatorne in posedovalne potrebe|posedovanja določenih stvari]]. V naši družbi je recimo že kar nujno imeti mobilni telefon in računalnik. Brez teh pripomočkov ne moremo sodelovati v družbenem življenju in dogajanju ter smo zato pahnjeni na njegovo obrobje. V kolikor se za tako življenje nismo zavestno odločili, mobilni telefon in računalnik dejansko potrebujemo. Prav tako je v naši družbi potrebno imeti obleko, celo določenega stila (ta je seveda odvisen še od bolj subkulturno določenih pravil oziroma družbenega položaja in vloge), na podoben način potrebujemo dostop do določenih storitev, recimo frizerja, in tako naprej. Vse to vzpostavlja potrebo po denarju, ki zadovoljevanje teh potreb omogoča, s tem pa tudi potrebo po nekem viru zaslužka ... Družbene potrebe so torej drugačna vrsta potreb od organizmičnih, čeprav so z njimi tudi prepletene, saj nekatere od njih vzpostavljajo, druge pa vsaj preoblikujejo. Vsak način življenja namreč vzpostavlja določene [[2 - V DELU/30 - IDEJE/NAVADE|navade]] in z njimi povezane organizmične potrebe. Tudi zaradi družbenih norm, recimo, nosimo obutev, zaradi tega pa so naši podplati mehki in neodporni na mehanske dražljaje ter nižje temperature tal. Če bi kar naenkrat začeli hoditi bosi, bi imeli hitro krvave podplate in bi se, razen poleti, tudi močno prehladili. Tako družbena potreba posedovanja obutve postane tudi organizmična potreba, oziroma jo v pomembni meri preoblikuje. Prejšnji primer z nikotinom je še bolj očiten: večina kadilcev je s kajenjem začela pod vplivom socialnega okolja, sčasoma pa je to postalo tudi organizmična potreba. Na drugi strani vse družbene potrebe izhajajo iz [[Vrste potreb#Potreba po človeškem stiku|potrebe po človeškem stiku]] (in so v tem smislu torej [[Vrste potreb#Neposredne in izvedene potrebe|izvedene]]), ki je v prav posebna organizmična potreba, ta pa del širšega kompleksa [[2 - V DELU/30 - IDEJE/SOCIALNA MOTIVACIJA|socialne motivacije]]. Ker potrebujemo človeški stik, vzpostavljamo družbeno življenje z vsemi navadami, normami, vrednotami in drugimi pojavi [[2 - V DELU/30 - IDEJE/SOCIALNA RESNIČNOST|socialne resničnosti]], s tem pa tudi ustrezajoče družbene potrebe.   ### Potrebe glede na objekt Verjetno je najbolj očiten kriterij za razvrščanje potreb objekt njihove zadovoljitve. Pod pojmom objekta tukaj ni nujno mišljena prav neka materialna stvar, ampak tudi aktivnost pridobivanja oziroma konzumiranja te stvari, lahko pa je objekt že določena aktivnost sama. Objekt potrebe po druženju, recimo, niso zgolj drugi ljudje kot taki, ampak predvsem (prijetna) interakcija z njimi. V nadaljevanju bom razdelal nekaj glavnih kategorij potreb glede na objekt njihove zadovoljitve, pri čemer pa seznam gotovo ne bo izčrpen. Osredotočam se na [[Vrste potreb#Organizmične potrebe|organizmične potrebe]], saj je možnih objektov družbenih potreb preprosto preveč.   ##### Potrebe zauživanja: Tu gre za vzpostavljanje homeostaze preko dejanskega zauživanja nečesa iz okolja. Objekt zadovoljitve je zares nek objekt v strogem pomenu besede; nekaj materialnega, kar mora biti vnešeno v telo, da uravna določeno fiziološko neravnovesje. To so najbolj šolski primeri potreb; nanje verjetno najprej pomislimo v zvezi s tem pojmom. Tipičen primer je potreba po hrani. Za vzdrževanje življenja in aktivnost v okolju potrebujemo hranilne snovi, ki jih moramo znova in znova dovajati, saj se porabljajo za obnavljanje in izgrajevanje telesa ter produkcijo energije. Podobno velja za potrebi po vodi in zraku, saj oboje skupaj s hrano sodeluje v metabolnih procesih. Sem pa sodijo tudi druge potrebe, kjer nekaj zauživamo, tudi če tega ne [[POJEM POTREBE|potrebujemo objektivno]] na način, kot potrebujemo hrano, ampak zato, ker [[Vrste potreb#Pridobljene potrebe|smo se na zauživanje tega navadili]]. Kadilci imajo potrebo po zauživanju nikotina, alkoholiki alkohola, zasvojenci z drogami potrebujejo določene psihoaktivne substance. V vseh teh primerih gre za zauživanje neke snovi, ki se odvija bodisi skozi prebavila bodisi skozi dihala, v primeru nekaterih drog tudi intravenozno.   ##### Potrebe izločanja: Te potrebe so večinoma druga plat potreb zauživanja; z njimi so neločljivo povezane. Kar je zaužito, se v telesnem metabolizmu predela in ob tem ustvarja tudi stranske produkte, ki morajo biti izločeni. Trije najočitnejši primeri so izločanje blata in urina ter izdihovanje zraka. Pri dihanju najbolje vidimo, kako tesno so povezane potrebe izločanja in zauživanja. Ker si vdih in izdih sledita tako hitro in je tako očitno, da brez enega ne more biti drugega, navadno govorimo kar o potrebi po zraku, čeprav je ta sestavljena iz dveh faz, od katerih vsaka predstavlja svojo potrebo. Če imamo pljuča polna in začasno ustavimo dihanje, bomo zelo kmalu začutili potrebo po izdihu, če pa imamo pljuča prazna, potrebo po vdihu. V ozadju obeh je seveda potreba po kisiku v krvi, ki pa zahteva tudi sprotno izločanje ogljikovega dioksida. Isto je tudi pri zauživanju hrane in izločanju blata oziroma zauživanju tekočine in izločanju urina. Eno je povezano z drugim in eno brez drugega v končni fazi tudi ne more potekati. Pri teh potrebah pa povezave ne vidimo tako jasno, ker obstaja precej večja časovna razlika med zauživanjem in izločanjem, pa tudi precej večja plastičnost tega odnosa. Tudi če smo nekaj časa zaprti, recimo, še vedno lahko jemo. Zaradi te bolj ohlapne povezave nam je pri zauživanju in izločanju hrane ter tekočine nekako samoumevno te potrebe obravnavati ločeno.   ##### Vedenjske potrebe: To so potrebe po določenem vedenju ali prenehanju določenega vedenja. Dober primer bi bila, recimo, potreba po sprehodu po celem dnevu sedenja za računalnikom. Ali pa potreba po tem, da premaknemo noge, ki so nam zaradi sedenja v meditacijskem položaju zaspale. Druga plat teh potreb so potrebe po prenehanju določenega vedenja zaradi utrujenosti. Po določenem času gibanja začutimo potrebo po tem, da se ustavimo in spočijemo. Po celem dnevu aktivnosti začutimo potrebo po spanju, ki je sicer zelo specifična potreba in bi si mogoče zaslužila posebno kategorijo, vendar jo zaenkrat uvrščam med vedenjske potrebe. Pri vedenjskih potrebah gre skratka za to, da vsako kontinuirano vedenje oziroma stanje telesa čez določen čas ustvari psihofiziološko neravnovesje - navadno mu rečemo utrujenost, če je njegovo težišče bolj na psihološki ravni, tudi naveličanost ali zasičenost -, ki zahteva spremembo tega vedenja oziroma stanja telesa. Če dolgo časa sedimo, nas začne prej ali slej kaj boleti in se moramo premakniti, če dolgo časa razmišljamo, moramo čez čas “možgane poslati na pašo”, če smo dolgo časa na nogah, se moramo usesti, če se dolgo časa intenzivno gibamo, se moramo ustaviti in se spočiti, po celem dnevu aktivnosti se moramo uleči in zaspati, po celem tednu vestnega opravljanja obveznosti si moramo čez vikend dati duška in se zabavati, po nekaj dnevih samote moramo poiskati človeški stik in tako naprej. Vprašanja, koliko so tile “moramo” res objektivni, na tem mestu ne bom problematiziral. Nekoliko se tega dotakam spodaj v razdelku o [[Vrste potreb#Prirojene in pridobljene potrebe|prirojenosti in pridobljenosti potreb]], temeljiteje pa se nameravam temu posvetiti v razmišljanju o samem [[POJEM POTREBE|pojmu potrebe]]. Med vedenjske potrebe v nekem širšem smislu sodijo tudi bolj kompleksne potrebe po različnih oblikah zabave, po druženju, po spolnosti ... Ter na drugi strani komplementi teh potreb po umiku od najrazličnejših dražljajev ob prezasičenosti oziroma zaradi utrujenosti od interakcije z njimi. [[Življenje - fizikalne in biološke osnove|Življenje]] je dejansko proces neprestanega uravnovešanja na različnih nivojih, tudi na povsem vedenjskem.   ##### Potreba po človeškem stiku: To je specifična in izjemno pomembna vedenjska potreba, pod katero sodi cel spekter različnih potreb, od čisto telesnega stika na eni strani do povsem intelektualnega na drugi, pa seveda vsega, kar je tu še lahko vmes oziroma tudi na kakšni drugi dimenziji. Ljudje, kot je splošno znano, smo družabna bitja; na različnih ravneh imamo dejansko vrojeno potrebo po interakciji z drugimi ljudmi, ki je tako močna, da smo zmožni vztrajati tudi v destruktivnih odnosih, ker je vseeno bolje imeti vsaj nekakšen odnos kot nobenega. Podrobneje se bom tej potrebi posvetil v razmišljanjih o [[2 - V DELU/30 - IDEJE/SOCIALNA MOTIVACIJA|socialni motivaciji]]. Na tem mestu jo samo omenjam, ker je bistvena za razumevanje povezanosti med [[Vrste potreb#Organizmične in družbene potrebe|organizmičnimi in družbenimi potrebami]].   ##### Potreba po kognitivni konsonanci: Ključen del našega organizma je tudi kognicija in nanjo se veže vsaj ena v psihologiji precej obravnavana potreba, ki jo sicer bolj poznamo po stanju neravnovesja, ki jo vzpostavlja: [kognitivni disonanci](https://en.wikipedia.org/wiki/Cognitive_dissonance). Gre za to, da hkratni obstoj dveh nekompatibilnih oziroma kontradiktornih kognicij v zavesti predstavlja neprijetno duševno stanje, ki sproža aktivnost v smeri razrešitve te kontradikcije. Eno od nekompatibilnih kognicij (misli, prepričanj, vrednot ...) recimo zanikamo ali pa pridobimo še kakšno drugo informacijo, ki navidezno kontradikcijo razreši. Recimo, da naredimo nekaj nepremišljenega. To ni v skladu z našo samopodobo inteligentne in odgovorne osebe, zato si dejanje razložimo s trenutno manjšo prisebnostjo zaradi utrujenosti ali pa mogoče s tem, da smo bili v dejanje sprovocirani. Nekdo, ki ga zelo cenimo, naredi nekaj nemoralnega. To si lahko razložimo bodisi tako, da smo se o njegovem karakterju motili, bodisi tako, da zmanjšamo pomen nemoralnega dejanja, oziroma ga opravičimo s spletom okoliščin. Naš prijatelj se začne družiti z osebo, ki nam je zoprna. Spremeniti moramo bodisi mnenje o prijatelju bodisi o tej osebi ... Skratka, tudi na kognitivni ravni iščemo ravnotežje in se, v primeru, da je porušeno, mentalno (in po potrebi dejansko, v smislu pridobivanja novih informacij) aktiviramo, da ga znova vzpostavimo. Stanje kognitivne disonance, prav tako kot stanje porušene fiziološke homeostaze, predstavlja napetost, ki jo je potrebno odpraviti.   ### Prirojene in pridobljene potrebe Tretja dimenzija možnega razvrščanja potreb, ki se je sicer odprla že pri dimenzijah vrste njihovega objekta ter njihove organizmičnosti oziroma družbenosti, je prirojenost oziroma pridobljenost potreb. Večina potreb zauživanja in izločanja nam je **prirojenih**. Živi organizmi smo narejeni tako, da moramo pridobivati snovi in energijo iz okolja in zato moramo jesti, piti, dihati ter na drugi strani izločati. Pri teh potrebah dvomov glede njihove prirojenosti že zaradi [[Življenje - fizikalne in biološke osnove|narave življenja]] samega ne more biti. Menim, da podobno velja za nekatere vedenjske potrebe, recimo po spolnosti, ki je del splošnejše težnje k razmnoževanju, prav tako za potrebo po človeškem stiku. Podobno velja za potrebo po spanju, čeprav, kolikor vem, ostaja nejasno, zakaj sploh obstaja. Vse prirojene potrebe so organizmične, niso pa vse organizmične potrebe prirojene, kot [[Vrste potreb#Organizmične potrebe|sem že pokazal]]. Na drugi strani so vse družbene potrebe **pridobljene**, niso pa vse pridobljene potrebe družbene. Družbene potrebe so nujno pridobljene, saj obstajajo samo znotraj okvirov z določenimi družbenimi normami vzpostavljenega načina življenja. Dokler mobilni telefoni niso obstajali oziroma bili široko dostopni, tudi potrebe po njih ni bilo, če se navežem na [[Vrste potreb#Družbene potrebe|zgornji primer]]. Na drugi strani, kot sem tudi že pokazal, vsak način življenja neizogibno vzpostavlja določene [[2 - V DELU/30 - IDEJE/NAVADE|navade]] in s tem ustrezajoče organizmične potrebe. Že večkrat omenjeni primer: če svoje telo navadimo na določeno dozo nikotina (alkohola, sladkorja, kofeina ipd.), bo redno zauživanje te substance postalo potreba, saj bo v nasprotnem primeru moteno naše [[POJEM POTREBE|normalno delovanje]]. Podobno pri vedenjskih potrebah: če se navadimo na redno telesno aktivnost, bomo po daljšem času mirovanja čutili nemir in s tem potrebo po gibanju. In obratno, če se navadimo na bolj “sedeče” življenje za računalnikom ali pred televizijo, bomo med intenzivnejšo telesno aktivnostjo kmalu začutili potrebo po počitku. Verjetno imajo prav vse prirojene potrebe tudi določen - nekatere večji, druge manjši - delež pridobljenosti. Prirojena nam je potreba po hrani oziroma določenih hranilnih snoveh, po prav točno kateri hrani in v kakšnih količinah pa ne. Prav tako se lahko navadimo na več ali manj tekočine, morda celo na več ali manj zraka, seveda tudi spolnosti, spanja, druženja in tako naprej. Tu se zdaj odpira možnost razmišljanja še o dimenziji koristnosti oziroma škodljivosti pridobljenih potreb, ki pa se ji nameravam posvetiti [[PATOLOGIJA POTREB|na drugem mestu]].   ### Konzumatorne in posedovalne potrebe Pod objektom potrebe si navadno predstavljamo nekaj, kar **konzumiramo**; bodisi dejansko vnesemo v telo ali pa izvedemo določeno aktivnost. Obstajajo pa tudi potrebe **posedovanja** nečesa. Večina [[Vrste potreb#Družbene potrebe|družbenih potreb]] je takih, a tudi organizmične obstajajo: tipičen primer je recimo obleka, ki jo uporabljamo za pomoč pri termoregulaciji. Obleka ustvarja temperaturno mikrookolje, ki nas ščiti pred za naše življenje neustreznimi temperaturnimi in drugimi vremenskimi razmerami makrookolja. Podobno funkcijo ima tudi posedovanje stanovanja (seveda v najširšem smislu “imeti kje živeti”), ki prav tako zagotavlja določeno mikrookolje, le nekoliko širše od obleke.   ### Neposredne in izvedene potrebe Zadnja dimenzija možnega razvrščanja potreb, ki jo tu obravnavam, pa se nanaša na njihovo **neposrednost** oziroma **izvedenost**. S pojmom izvedenosti mislim umeščenost potreb v druge vrste motivov, torej v težnje in želje, lahko pa tudi druge, nadredne potrebe. Če, recimo, želimo kolesariti, potrebujemo kolo. Če imamo težnjo po glasbenem ustvarjanju, potrebujemo glasbeni inštrument (razen če za to uporabljamo kar svoje telo). Za zadovoljevanje potrebe po človeškem stiku nemalokrat potrebujemo določena sredstva, stvari ali pripomočke, recimo denar in smučarsko opremo, da gremo lahko s prijatelji na smučanje. Med neposredne potrebe pa uvrščam tiste, ki uravnavajo določen vidik naše homeostaze in niso v funkciji ničesar drugega - torej predvsem vse [[Vrste potreb#Organizmične potrebe|organizmične potrebe]]. Seveda je lahko ista potreba z določenega vidika neposredna, z nekega drugega pa izvedena: recimo potreba po določeni hrani, če treniramo bodybuilding. Na tem mestu se odpira tudi globlje vprašanje, če niso pravzaprav vse potrebe izvedene, v končni fazi iz želje po [[Živost in življenje|živosti/življenju]] samem. Prav zaradi tega to dimenzijo tudi omenjam, saj mi ponuja osnovo za razmišljanje o odnosih med različnimi [[Vrste motivov|vrstami motivov]].   ### Zaključek Kot rečeno, ta seznam možnih potreb nima namena biti izčrpen; ta naloga bi bila prezahtevna, sploh za [[Pristop|takšno pisanje]]. Prav tako nisem prepričan, če so tu navedene dimenzije možnega razvrščanja potreb povsem neodvisne. Vsekakor med nekaterimi njihovimi poli obstajajo vsaj pomembne korelacije. Vseeno mi ta klasifikacija predstavlja dobro osnovo za nadaljnje razmišljanje o bolj kompleksnih oziroma bolj temeljnih vprašanjih človeške motivacije.   [^1]: Pojem homeostaze se prvenstveno nanaša na fiziološke procese, v prenesenem pomenu - kot tendenca določenega sistema k ohrananju konstantnosti nekaterih njegovih parametrov - pa se uporablja tudi v drugih znanostih, recimo psihologiji, sociologiji ali znotraj različnih tehnoloških področij. [^2]: V živalskem svetu je nemalokrat tako, da reproduktivne aktivnosti organizmom samim škodijo, oziroma jih v nekaterih primerih celo ubijejo.