# Vrste motivov   Objavljeno: 29. 5. 2022 | #05-2022 Dopolnjeno: 22. 7. 2022 | #07-2022 ***   Pojem motivacije označuje tisto, kar nas “premika” (lat. *movere*); tisto torej, kar nas spodbudi v neko aktivnost ali neko že potekajočo aktivnost ustavi, oziroma jo spremeni. Naši motivi so lahko usmerjeni k nekemu objektu ali proč od njega in jih lahko glede na to v grobem razvrstim na privlačne ali odbojne.   ## Privlačni motivi Privlačni motivi so v psihologiji navadno uvrščeni pod pojem potrebe. Privlači nas tisto, kar na takšen ali drugačen način potrebujemo. Splošno znana je na primer [Maslowova hierarhija potreb](https://en.wikipedia.org/wiki/Maslow%27s_hierarchy_of_needs#Extended_Hierarchy_of_Needs), obstaja pa še veliko [[(diploma) Pregled teorij motivacije in temeljnih potreb|drugih seznamov človeških temeljnih potreb]]. Sam menim, da pojem potrebe ni najboljši krovni pojem za vso privlačno motivacijo, saj se s tem zabrisujejo razlike med dejansko precej različnimi motivi. Potrebe razumem kot določeno podvrsto privlačnih motivov, poleg njih pa ločim še težnje, vleke in želje.   ###### Potrebe Pod ta pojem uvrščam motive, pri katerih gre za vzpostavljanje porušene [homeostaze](https://en.wikipedia.org/wiki/Homeostasis) s konzumiranjem oziroma izločanjem določenih snovi oziroma preko določene aktivnosti. V nekoliko prenesenem pomenu tudi za posedovanje določenih dejanskih ali simbolnih stvari, ki omogočajo oziroma olajšujejo zadovoljevanje bolj osnovnih potreb. Potrebe po hrani, vodi, zraku so najočitnejši primeri potreb, sem pa sodi recimo tudi potreba po nikotinu, v kolikor smo nanj navajeni, ali pa, na precej drugačen način, potreba po mobilnem telefonu kot dejansko nepogrešljivem pripomočku za življenje v sodobni družbi. Različne [[vrste potreb]] bom še podrobneje razdelal, pri vseh pa gre za uravnavanje določenega primanjkljaja, za premik iz nekega “minusa” - stanja porušenega ravnovesja - nazaj na “ničlo” - stanje vzpostavljenega ravnovesja. Obstoječa potreba pomeni tudi [[2 - V DELU/30 - IDEJE/ODVISNOST|odvisnost]] od objekta zadovoljitve (snovi, stvari ali aktivnosti).   ###### Težnje Za razliko od potreb so težnje motivi, pri katerih gre za udejanjanje nečesa novega, za vzpostavitev nove ravni ravnovesja - v nekem zelo širokem smislu -, ne zgolj za uravnavanje obstoječe. Prizadevanje za določeno izobrazbo, delo na nekem ustvarjalnem projektu, treniranje kakšnega športa, iskanje partnerskega odnosa, ustvarjanje družine, nakup stanovanja, varčevanje za nov avtomobil... Nič od tega ni uravnavanje homeostaze, kompenziranje motenj zaradi povratka iz nekega minusa na ničlo, ampak udejanjanje nekega drugačnega, novega plusa, ki zaenkrat obstaja le v naših predstavah. Težnjo, skratka, vodi vizija nečesa, kar v dejanskosti (še) ne obstaja, ne zgolj za povratek v obstoječe ravnovesje, kot to velja za potrebe. Objekti teh vizij pa so seveda lahko precej [[Vrste teženj|različne stvari]].   ###### Vleki Ti motivi so nekje vmes med težnjami in željami. Gre za to, da nas določene aktivnosti oziroma izkušnje “vlečejo”, radi se jim posvečamo oziroma izpostavljamo, za krajši ali daljši čas nas lahko tudi povsem prevzamejo. Nekateri vleki so vezani na določena razvojna obdobja, lahko so tudi faze v osebnostnem razvoju, lahko pa nas držijo večji del življenja. V tem primeru govorim o [[ŽIVLJENJSKI VLEK IN ŽIVLJENJSKI PORIV|življenjskem vleku]]. Za razliko od teženj vleki nimajo jasne predstave o cilju. Preprosto radi nekaj počnemo, se z nečim ukvarjamo, se o čem izobražujemo. Tako se otroci posvečajo stvarem, ki jih privlačijo, vsaj ko so še dovolj mladi, da se lahko preprosto igrajo in še nimajo ideje, da morajo s tem nekaj narediti. Kasneje so vleki, v kolikor so dovolj močni, pogosto preobraženi v bolj konkretne [[Vrste teženj#Ustvarjalne raziskovalne težnje|ustvarjalne ali raziskovalne težnje]] oziroma v [[2 - V DELU/30 - IDEJE/ŽIVLJENJSKA NAMERA|življenjsko namero]]. Če tudi v odraslosti ostanejo bolj na ravni vlekov, so to recimo hobiji, čeprav se tudi znotraj teh navadno pojavljajo manjše, bolj konkretne težnje.   ###### Želje Zadovoljevanje potreb in posvečanje temu, kar nas vleče, spremlja določena izkušnja ugodja, določen užitek, ki lahko postane samostojen cilj naše motivacije. Oziroma bolj splošno: ker imamo zmožnost uživanja, lahko užitek iščemo tudi samega po sebi, ne da se nam zgodi le kot stranski učinek zadovoljevanja potreb oziroma sledenja vlekom. Ko torej neki objekt iščemo primarno zaradi užitka, ki ga prinaša, ne zaradi njegove funkcionalnosti, [[Vrste želja|si ta objekt želimo]]. V realnosti je sicer pogosto težko ločiti med tem, kdaj nekaj iščemo iz potrebe oziroma vleka in kdaj iz želje - pa tudi jezik je tukaj precej nenatančen -, a razliko med “potrebovati” in “želeti si” verjetno čutimo. Hrano potrebovati, recimo, je nekaj čisto drugega kot želeti si jo. Za nekatere vrste hrane, ki jih očitno zauživamo z namenom uživanja, pravzaprav skoraj ne moremo reči, da jih potrebujemo. “Rabim sladoled” se sliši čudno, že kar patološko, “želim si sladoleda” pa normalno. Potrebovati sladoled bi pomenilo, da smo se nanj tako navadili, da smo vzpostavili telesno [[2 - V DELU/30 - IDEJE/ODVISNOST|odvisnost]] in doživljamo odtegnitveno krizo, ker ga že predolgo nismo zaužili.   Odnosi med različnimi vrstami privlačnih motivov so kompleksni in jih nameravam še podrobneje razdelati. Pomembno se mi namreč zdi, da jih znamo ločevati, četudi večino naših dejanj oziroma aktivnosti poganjajo različne kombinacije potreb, teženj, vlekov in želja, pa tudi averzij in strahov, ki jih uvrščam med odbojne motive.     ## Odbojni motivi Skupni imenovalec odbojnih motivov je izogibanje neprijetnosti oziroma bolečini kot njeni skrajni obliki. Te neprijetnosti oziroma bolečine so največkrat posledica nezadovoljenih potreb, oziroma so znak porušene homeostaze. To je tisti minus, porušeno ravnotežje, iz katerega potrebe izhajajo. Odbojni motivi poskušajo preprečiti porušenje homeostaze in s tem sam nastop potrebe. V grobem jih lahko razvrstim na averzije in strahove, glede na to, ali je nevarnost neprijetnosti (oziroma bolečine) zaznana ali predvidena.   ###### Averzije O averzijah govorim, ko situacije že same po sebi sprožajo neprijetne zaznave in občutke, ti pa nakazujejo nastop še bolj neprijetnih zaznav - oziroma bolj porušeno homeostazo -, če bi v situaciji vztrajali. Če se, recimo, za trenutek dotaknemo vroče površine, roko avtomatično umaknemo, saj bi sicer utrpeli hude opekline. Že prvi stik s površino je neprijeten, a zaradi svoje kratkotrajnosti še ni zelo nevaren. Če pa roke ne bi umaknili, bi bolečina še zelo narasla in bi zaradi opekline vztrajala še dolgo po tem. To je primer refleksnega odziva in vprašanje je, če take odzive lahko zares štejemo med motive. Niso pa vsi primeri averzij takšni. Recimo, da smo povabljeni na zabavo in ko pridemo tja, vidimo, da je vzdušje zelo zamorjeno. To v nas zbudi nelagodje, za katerega implicitno predividevamo, da se bo samo še stopnjevalo, zato se ob prvi socialno sprejemljivi priložnosti poslovimo in z olajšanjem odidemo. Tudi to je primer averzije, saj se motiv umika iz situacije pojavi ob njeni zaznavi.   ###### Strahovi Strahovi so motivi vnaprejšnjega izogibanja situacijam, za katere lahko na podlagi prepričanj ali izkušenj (pravilno ali nepravilno) predvidevamo, da bodo neprijetne. Recimo, ko nas je strah iti do zobozdravnika, ker se spomnimo, kako nas je vrtanje zob bolelo kdaj prej. Te bolečine v sedanjem trenutku ne zaznavamo, predvidevamo pa, da bo nastopila v prihodnosti, če se bomo v to situacijo podali. Podobno lahko izpeljemo za zelo različne situacije, v katerih pričakujemo telesno ali čustveno bolečino.   Na tem mestu različnih vrst motivov ne bom podrobneje razdeloval, saj se nameravam omenjenim kategorijam še podrobneje posvetiti. Šele po tem bom poskušal pokazati tudi, na kakšen način za vsako od njih velja, da jih v ozadju poganja iskanje živosti, kot sem to [[Živost|predpostavil za motivacijo nasploh]].