# Vrste želja   Objavljeno: 21. 8. 2022 | #08-2022 ***   Pod željami razumem motive neposrednega iskanja užitka. [[Skriti užitek užitka|S tem pa]], kolikor je v običajnem stanju zavesti možno, čim bolj neposrednega iskanja živosti. Predpostavil sem, da leži [[Živost|iskanje živosti v osnovi vse naše motivacije]], a pri potrebah in težnjah je to nekoliko bolj posredno. [[Vrste motivov#Potrebe|Potrebe]] so, v bistvu, v funkciji ohranjanja [[Živost in življenje|življenja, ki je seveda pogoj vsakršne živosti]], a vendarle predstavlja to vmesni korak na poti k večji živosti. Neposredna živost, ki jo izkusimo ob zadovoljitvi potrebe, je zelo kratkotrajna in je konec koncev vezana na užitek, ki spremlja sprostitev nakopičene fiziološke napetosti oziroma kompenzacijo nastalega fiziološkega primanjkljaja. Pri težnjah je ta posrednost nekoliko drugačna in tudi nekoliko odvisna od [[vrste teženj]]. Za vse težnje pa velja, da njihovo udejanjanje prinaša [[Aspekti živosti|izkušnjo živosti že zaradi potrebne aktivacije]]. Posrednost doseganja živosti je tukaj v tem, da pri težnjah zasledujemo neki drugi cilj in živost pride kot stranski učinek tega prizadevanja. Preko teženj do živosti ne moremo neposredno, saj se v odsotnosti vrednega cilja ne pojavijo. Tudi pri željah je pravzaprav prisotna neka posrednost v odnosu do živosti, saj se ta pojavi ob konzumaciji določenega objekta užitka. Popolnoma [[BISTVO MEDITACIJE|neposredna pot do živosti je po mojem mnenju zgolj meditacija]]. Užitek je najboljši približek temu, ki je dostopen običajnemu stanju zavesti. Seveda gre lahko za različne vrste in kvalitete užitka, glede na objekte, ki ga zbujajo, zato naj poskusim možne objekte želja nekoliko razdelati:   ###### Želje po objektih potreb Najbolj običajni objekti želja so objekti nakaterih [[Vrste potreb#Potrebe glede na objekt|osnovnih potreb]]. Za vse potrebe to sicer ne velja, pri nekaterih pa objekt njihove zadovoljitve nudi užitek tudi sam po sebi, skoraj neodvisno od stanja potrebe. Določena hrana nam je okusna (verjetno za večino ljudi sladka oziroma slana/mastna), tudi če nismo lačni, in lahko jo konzumiramo zaradi tega užitka samega, ne zato, ker bi nam zmanjkovalo energije. Moramo biti res že pošteno presiti, da se nam hrana, ki nam je sicer okusna, upre in v njej ne zmoremo več uživati. Drugi tipičen primer je spolnost, v katero se najbrž pogosteje podajamo zaradi užitka kot zaradi potrebe. Kot rečeno, pa za vse potrebe to ne velja. Čeprav izločanje, recimo, nudi določen užitek zaradi sprostitve nakopičene napetosti, tega užitka ne moremo niti doseči brez obstoja potrebe, kaj šele, da bi ga samega po sebi iskali.   ###### Želje po izjemnih izkušnjah Nekatere snovi, če jih zaužijemo, nas pripeljejo do izjemnih izkušenj, ki so izven tega, na kar smo biološko prilagojeni, torej izven razpona naših potreb. Zaradi tega nam navadno povzročajo tudi škodo. Govorim seveda o psihoaktivnih substancah. Podobno lahko izjemne izkušnje nudijo določena ekstremna vedenja oziroma izpostavljanje ekstremnim situacijam, recimo adrenalinski športi. Čeprav imamo načeloma vsi možnost za takšna vedenja, se potreba po njih v vsakdanjem življenju, sploh v civilizirani družbi, skoraj nikoli ne pojavi. Za zauživanje takih substanc oziroma za takšno vedenje torej nimamo potrebe - temu se vdajamo zgolj zaradi užitka oziroma celo [[Skriti užitek užitka|zelo neposredno živosti, ki se ob tem zbudi.]] Med izjemne izkušnje pa poleg teh res ekstremnih, v iskanje katerih se podaja bolj malo ljudi, štejem tudi vse druge izkušnje, ki jih sprožijo objekti oziroma situacije, za katere nimamo neke prirojene potrebe. Ogled filma, recimo. Ali prisostvovanje glasbenemu koncertu, gledališki predstavi in tako naprej. Te izkušnje v kontekstu našega načina življenja sicer niso nič tako izjemnega, v to kategorijo pa jih uvrščam zato, ker niso vezane na nobeno predobstoječo potrebo, razen mogoče na potrebo po neki splošni sprostitvi. Čeprav tu že pridemo tudi do neke sive cone med tema prvima dvema kategorijama želja, in sicer iz dveh smeri. Prvič, marsikatera hrana, recimo, nima praktično nobene zveze s potrebami, ampak dejansko predstavlja izjemno izkušnjo. Ekstremno sladka hrana (sladoled, čokolada) je tipičen primer. Tudi narejena je bolj z namenom nudenja izjemne izkušnje kot zadovoljevanja potrebe po hranljivih snoveh. Podobno veliko elementov spolnega vedenja nima neposredne zveze z zadovolitvijo spolne potrebe (kaj šele izpolnitvijo reproduktivne funkcije), ampak jih izvajamo zgolj zaradi izjemnih izkušenj, ki jih prinašajo. Po drugi strani pa pogosto zauživanje takih snovi in izvajanje takih vedenj vzpostavlja fiziološke in vedenjske [[NAVADE|navade]] ter posledično *ustvarja* potrebo po njih. Nekdo, ki se navadi na zauživanje psihoaktivnih substanc, recimo, postane od njih [[2 - V DELU/30 - IDEJE/ODVISNOST|odvisen]], kar pomeni, da jih začne potrebovati. Podobno se zgodi z vsakim vedenjem, ki ga pogosto izvajamo, oziroma situacijo, kateri smo pogosto izpostavljeni. Čeprav te izkušnje ne temeljijo na nobeni predobstoječi potrebi, potrebo po njih torej sčasoma vzpostavijo. Na tej točki se sicer odpirajo že tudi bolj filozofska vprašanja: [[POJEM POTREBE|kaj sploh pomeni potreba]], pa tudi vprašanje bolj splošnega [[POTREBE IN ŽELJE|odnosa med željami in potrebami]] kot takimi. Tem vprašanjem se nameravam še posvetiti.   ###### Želja po stikih z ljudmi Pomembno se mi zdi posebej izpostaviti željo po stikih z ljudmi, čeprav se v njej dejansko združujeta obe prejšnji kategoriji želja. Drugi ljudje so hkrati objekti [[Vrste potreb#Potreba po človeškem stiku|ene naših najbolj temeljnih potreb]], hkrati pa vir ali vsaj spremljevalci večine naših izjemnih izkušenj. Vzemimo recimo željo po zabavi kot specifičen primer te kategorije želja. Zabava (kot družaben dogodek) na eni strani zadovolji našo potrebo po človeškem stiku, hkrati pa sama po sebi predstavlja izjemno izkušnjo, ki jo skupaj ustvarimo.   ###### Želje po obstoju teženj Zanimiva kategorija želja so želje po obstoju teženj. Te želje se lahko pojavijo le v pogojih dovoljšnjega [[Vrste teženj#Težnje k udobju|udobja]] - torej stanja relativno enostavnega zadovoljevanja potreb - ter dovoljšnjega [[Vrste teženj#Težnje k ugodju|ugodja]] - stanja relativno enostavnega izpolnjevanja želja. Ker težnje po udobju in ugodju - za večino ljudi dve najpomembnejši kategoriji teženj - nimajo več razloga za obstoj, se v odsotnosti drugih, recimo ustvarjalnih, teženj pojavi praznina in pomanjkanje živosti zaradi odsotnosti cilja, za katerim bi si lahko prizadevali. Želimo si kaj, za kar bi se lahko borili in se preko tega aktivirali. V bistvu gre za obliko “začinjanja”; značilnega načina iskanja živosti v osebnih ali družbenih [[Krog Erosa in Thanatosa|fazah starega Erosa]]. Večina iger, sploh bolj kompleksnih računalniških, je namenjena zapolnjevanju tovrstne bivanjske praznine. Pred nas je postavljen določen cilj, ki ga moramo mogoče še odkriti, a zagotovo vemo, da obstaja, saj ga pred nas postavljajo ustvarjalci igre. V doseganje tega cilja, čeprav samega po sebi popolnoma praznega, smiselnega samo v univerzumu igre, vložimo veliko časa, napora in sposobnosti; aktiviramo se torej in tako pridemo do živosti, ki je sicer v našem preveč urejenem življenju primanjkuje. Drugi način zadovoljevanja te želje po mojem mnenju predstavlja velik delež sodobnih [[Vrste teženj#Aktivistične težnje|aktivističnih teženj]]. V realnost sicer načeloma bolj umeščen od iger, vsebinsko pa prav tako bolj ali manj izpraznjen. V odsotnosti prave [[Vrste teženj#Težnje poklicanosti|poklicanosti]] gre velikokrat za iskanje, celo ustvarjanje problemov, ki jih brez tega sicer ne bi bilo, zato da si je možno za čim prizadevati. Menim, da ima aktivizem, ki izvira iz tega motiva, tendenco ustvarjanja točno tega, proti čemur se bori.   ###### Želja po življenju Kot zadnji na tem, gotovo nepopolnem, seznamu objektov želja, omenjam željo po življenju samem Res bolj kot ne samo omenjam, saj menim, da predstavlja sam temelj vse naše motivacije in si kot taka zasluži podrobnejšo obravnavo. Gre za temeljno željo po obstoju kot takem. To ni težnja, saj nima nobenega cilja; gre za željo po biti, po biti zavesten, po izkušanju kot takem in ohranjanju tega, kolikor je le možno. Tudi ni potreba, saj je [[POJEM POTREBE|vsaka potreba utemeljena relativno na neki drugi motiv]]; vse potrebe pa so v njej utemeljene in brez te želje nimajo razloga za obstoj. Edina kategorija motivov, kamor jo lahko uvrstim, je dejansko kategorija želja, razen če o tem motivu razmišljam kot popolnoma *sui generis*.