# Varnost življenja in varnost živosti   Objavljeno: 24. 9. 2024 | #09-2024 ***   [[Živost in varnost|Odnos med živostjo in varnostjo]] sem opisal kot obrnjeno U-krivuljo in ga razložil z [[Živost in življenje|odnosom med živostjo in življenjem]]: življenje je seveda pogoj vsakršnga doživljanja živosti ter za svoj obstoj potrebuje določeno stabilnost in predvidljivost okolja, torej varnost. Na drugi strani je [[Načini povečevanja živosti|glavni dejavnik spodbujanja živosti]], vsaj v običajnem stanju zavesti, novost, torej nepredvidljivost in s tem ne-varnost. Če je varnosti premalo, je ogroženo življenje in s tem nujno tudi živost, če jo je preveč, pa ni več dovolj novosti, zaradi česar živost spet usahne. Čeprav mislim, da neizpodbiten pa ta odnos med živostjo in varnostjo vendarle velja le v prvem približku, oziroma sta v njem pomešana dva vidika varnosti, ki sta v osnovi sicer povezana, a ju je vendarle treba razlikovati. Tako podano, se iskanje varnosti nanaša predvsem na zagotavljanje pogojev za ohranjanje življenja. Gre za [[Vrste teženj#Težnje k udobju|težnje k udobju]], torej k ustvarjanju pogojev za lažje zadovoljevanje [[Vrste motivov#Potrebe|potreb]]. In te težnje je do neke praktično smiselne meje možno zadovoljiti, sploh v sodobni zahodni (in vse bolj tudi globalni) civilizaciji materialnega blagostanja. Če je bilo treba v pradavnini hrano uloviti in pri tem mogoče tvegati življenje v boju z divjo živaljo, gremo zdaj v trgovino in si v pol ure nakupimo hrane za cel teden. Seveda je možen razvoj v smeri še večjega udobja - recimo nakup hrane prek spleta, ki nam jo pripeljejo na dom -, a to so, v primerjavi z napredkom od lova do trgovine, minimalne izboljšave. Z drugimi besedami, pri zadovoljevanju teženj k udobju obstaja neka praktično-smiselna limita, h kateri se asimptotično približujemo. Preseči je pravzaprav niti nima smisla. Najbrž se bomo strinjali, da je bolje za nakup hrane porabiti uro tedensko v trgovini kot nekajkrat na teden v življenjsko nevarnem lovu. Vprašanje pa je, če je naročanje hrane preko spleta res boljše od obiska trgovine. Resda nam mogoče prihrani petnajst minut časa, a nas po drugi strani prikajša za nekaj telesne aktivnosti, mogoče pripomore k poglabljanju socialne anksioznosti, ker nam ni treba stopiti iz stanovanja, in tako naprej.[^1] Skratka, težnje k udobju je načeloma mogoče zadovoljiti. In ko so zadovoljene, gredo v ozadje zavesti ter so glede živosti nevtralne - je niti ne spodbujajo, niti ne dušijo. Če je udobje, na katerega smo navajeni, porušeno, se živost začasno res poveča, saj se aktiviramo v smeri ponovne vzpostavitve prejšnjega stanja. A zbujanje živosti z namernim rušenjem obstoječe ravni udobja, da imamo potem kaj početi, ko jo znova vzpostavljamo, bi bilo seveda nesmiselno, oziroma je lahko znak določene patologije. Ali pa [[Podvzorci kroga Erosa in Thanatosa#“Dekadenca”|podvzorca dekadence]] v krogu Erosa in Thanatosa, ko izčrpamo vse možnosti začinjanja in ostane le še spogledovanje s Thanatosom. Vprašanje je, kako živost dosegamo od te točke naprej. Nekako naraven - ali pa, če sem previdnejši, najpogostejši - razvoj je, da dovolj izpolnjenim težnjam k udobju sledijo [[Vrste teženj#Težnje k ugodju|težnje k ugodju]], torej težnje k ustvarjanju pogojev za lažje zadovoljevanje želja. [[Vrste motivov#Želje|Želje]] pa so motivi iskanja užitkov samih po sebi, neodvisno od zadovoljevanja potreb. In ker je [[Skriti užitek užitka|skrito bistvo vsakega užitka živost]], gre torej za neposredno, čeprav prikrito, iskanje živosti. Tu pa pride v igro [[temeljna napaka atribucije živosti]]; prilaščanje objektov užitka v zmotnem (implicitnem) prepričanju, da bodo za vekomaj ohranili zmožnost zbujanja živosti in bomo tako imeli do nje zagotovljen dostop. Temu pravim *varnost živosti*, za razliko od prej obravnavane *varnosti življenja*, ki se tiče ustvarjanja pogojev za čim bolj enostavno zadovoljevanje potreb. Obe sta sicer povezani, saj je iskanje novih in novih objektov užitka vsaj naporno, če ne že tudi nevarno, in kot tako vpliva tudi na življenje samo. Ob implicitni predpostavki, da bodo ohranili zmožnost zbujanja živosti, je zato njihovo prilaščanje smiselno. Žal je ta predpostavka zmotna in smo na koncu objekte užitka tako ali tako primorani menjati. Sliko obrnjene U-krivulje [[Živost in varnost|odnosa med živostjo in varnostjo]] je torej treba dopolniti: dimenzija varnosti najprej pomeni varnost življenja, postopoma pa se prelevi v varnost živosti. Optimalna vrednost, kjer je živost največja, je točno tam nekje na prelomu med obema: varnost življenja je zagotovljena, varnost živosti pa je še daleč (slika 1).   ![[varnost življenja in živosti.png]] *Slika 1: Dimenzija varnosti je tipično sestavljena iz dveh faz - varnosti zadovoljevanja potreb (varnost življenja) in varnosti zadovoljevanja želja (varnost živosti). Živost je največja, ko je prva zagotovljena, druga pa še daleč.*   Nerazlikovanje med obema oblikama varnosti, oziroma neprepoznavanje spontane tendence preobražanja teženj k udobju v težnje k ugodju je tisto, kar pravzaprav poganja [[Krog Erosa in Thanatosa]]. Če tega ne vidimo, vodi edina pot k novi živosti preko Thanatosa, kar neizogibno pomeni, oziroma vključuje določeno ogrožanje varnosti življenja. Če pa izpolnjenim težnjam k udobju sledijo katere od [[Vrste teženj#3. kvadrant aloskopične/alotropične težnje|aloskopičnih/alotropičnih teženj]], recimo raziskovalne oziroma ustvarjalne, lahko ostanemo v [[Podvzorci kroga Erosa in Thanatosa#“Generativnost”|podvzorcu generativnosti]] in na tanatično stran kroga ni treba.   [^1]: Seveda pa sem v tem razmišljanju prav mogoče podvržen nekakšni “pristranosti navajenosti” v smislu, da tisto, na kar sem navajen, dojemam kot normalno in tudi najboljše. Če bi bil navajen redno hoditi na lov, bi mogoče obstoj trgovin (če bi seveda imel ta koncept) dojemal kot nekaj dekadentnega, če pa bi bil navajen vse nakupe opraviti iz udobja domačega kavča, bi si mogoče ne mogel predstavljati, kako se je ljudem včasih ljubilo hoditi v trgovino. Nekaj podobnega izraža duhovita opazka Douglasa Adamsa, ki sem jo navedel [[Projekcije središča|v tem tekstu]] (opomba 3).