# Aspekti živosti   Objavljeno: 19. 3. 2022 | #03-2022 ***   Živost ima v osnovi dva vidika: zaznavnega in gibalnega: - Zaznavni vidik živosti je pasiven, sprejemajoč. V pozitivni smeri gre za polnost, neposrednost doživljanja, za polno prisotnost v doživljanju. Zaznave so nekako bližje, čistejše, bolj neposredno tu in zdaj. Nasprotje temu je nekakšna “megla v glavi”: vse je nekako sivo, oddaljeno; kot da je med nami in svetom nekakšen polprosojen zastor. - Gibalni vidik živosti je aktiven, dajajoč. Tukaj gre za spontanost in smelost dejanj, za prost pretok od vzgiba do izraza, za igrivost, ustvarjalnost in nepogojeno smiselnost le-te. Nasprotje temu je zavrtost, blokiranost, nekakšna “opotekajočnost”; razpetost med različne, medsebojno nasprotujoče si impulze k aktivnosti; neodločnost, delovanje “iz glave” namesto iz celovite zaznave situacije. Načeloma sta oba aspekta živosti med seboj povezana: [[Akcija in misel|zaznavanje zahteva oziroma predpostavlja določeno aktivnost in aktivnost sproža določeno zaznavanje]]. Se pa situacije razlikujejo glede na to, kateri aspekt je bolj poudarjen, in najbrž tudi ljudje glede na to, katere situacije nam živost bolj zbujajo: ali to, kar zaznavamo, ali pa to, kar počnemo. Primeri težišča v zaznavanju bi bili recimo poslušanje koncerta klasične glasbe, gurmanska večerja, opazovanje sončnega zahoda ... Primeri težišča v aktivnosti pa bi bila recimo večina športov, pa tudi vsako ustvarjanje, vključno z intelektualnim. V nekaterih situacijah oziroma aktivnostih je oboje približno uravnoteženo; spolnost bi lahko bila dober primer (čeprav imamo tudi tu lahko preferenco do bolj pasivne, sprejemajoče, ali aktivne, dajajoče vloge), prav tako ples ali prisostvovanje koncertu moderne glasbe, kjer je zaznavanje le-te praviloma podprto tudi z gibanjem ali popevanjem z njo ... Sploh večina socialne interakcije vključuje oba aspekta; ko uživamo v zanimivem pogovoru, recimo, to vključuje tako sprejemanje idej sogovornika kot izražanje lastnih, pri čemer pa imamo spet lahko preferenco do bolj aktivne, govoreče, ali bolj pasivne, poslušajoče vloge. [[ZAVESTNOST, ZAZNAVANJE IN AKTIVNOST|V temelju obeh aspektov živosti pa je zavestnost]] kot tisti temeljni “jaz sem”, v katerega se stekajo zaznave in iz katerega izvirajo vzgibi za aktivnost. V ozadju vsega zaznanega in izraženega je prisotno tudi zavedanje o zavesti sami kot podlagi obojega. Bivanje v tej zavestnosti je temelj živosti. Bolj kot smo umeščeni v njej, bolj smo živi, bolj se tudi zaznavni in gibalni vidik živosti brezšivno povezujeta med sabo in smo v stanju [[TOK|toka]]. Zavedanje zavestnosti same spremlja tudi neka nepogojena radost; bivanje kot tako je samo po sebi v temelju prijetno in radostno.