# Živost in varnost   Objavljeno: 26. 3. 2022 | #03-2022 ***   Če odnos med živostjo in varnostjo upodobimo na grafu, kjer je na abscisi stopnja varnosti, na ordinati pa stopnja živosti, načeloma dobimo obrnjeno U krivuljo:   ![[živost in varnost - slika1.png]] *Slika 1: Živost v odvisnosti od stopnje varnosti.*   Premajhna varnost ogroža [[Življenje - fizikalne in biološke osnove|življenje]] in s tem tudi potencial za vsakršno [[živost]]. Pogost odziv je tudi “zamrznjenje”, otrplost, ki je seveda popolno nasprotje živosti. Ta odziv sicer ni nujen; v odvisnosti od situacije oziroma osebnosti se lahko živost v nevarnih situacijah izjemoma tudi poveča, celo do skoraj nadnaravnih sposobnosti; seveda zgolj za kratek čas. V to, kaj naredi razliko - zakaj nekateri ljudje v določenih situacijah reagirajo tako, da “zmrznejo”, drugi pa tako, da aktivirajo svoje latentne sposobnosti -, se tu ne bi spuščal. Načeloma pa mislim, da kar velja, da prenizka stopnja varnosti deluje ohromljujoče; če ne drugače, zaradi konkretnih posledic za življenje. Ko se varnost povečuje do neke - spet za različne posameznike različno visoke optimalne vrednosti - se živost povečuje. Najbolje se počutimo, ko se v osnovi počutimo varno, ko smo gotovi, da ni ogroženo naše življenje oziroma pomembni odnosi z drugimi ljudmi, hkrati pa je situacija dovolj nova in zanimiva. Mogoče predstavlja določen izziv, se moramo v njej znajti, ker obstaja na tem ozkem področju udejstvovanja tudi možnost neuspeha. V kolikor ne gre za resno življenjsko oziroma socialno ogroženost, lahko raziskujemo, smo igrivi, se v polnosti aktiviramo, lahko tudi tvegamo. Različne igre - socialne, intelektualne, športne, erotične, računalniške, sploh vsa različna tekmovanja - so v svetu, ki je že tako urejen, kot je naš, priljubljeni načini varnega zbujanja živosti. Gre za oblike [[Načini povečevanja živosti|“začinjanja”,]] načina zbujanja živosti, ki je značilen za fazo [[Krog Erosa in Thanatosa|dekadence poznega Erosa]]. Večjo živost seveda zbujajo situacije, kjer so posledice neuspeha bolj realne, se pa še vedno čutimo dovolj sposobni, da jih obvladamo. Če varnost v smislu predvidljivosti in obvladljivosti situacije še narašča, nam postane dolgočas. Nič zanimivega ni več, kar bi pritegnilo našo pozornost, naša živost pa posledično usiha. Situacija nam postaja neprijetna in jo želimo zapustiti oziroma spremeniti. [[Človeško stanje]] bi lahko opisali tudi kot neprestano iskanje ravnotežja med varnostjo in živostjo. Proces nihanja okoli optimalne vrednosti - na različnih ravneh: od povsem individualne oziroma intrapsihične, prek medosebne, skupinske, institucionalne in politične do širše družbene oziroma kulturne - poteka v predvidljivih fazah, ki jih opisujem s [[Krog Erosa in Thanatosa|krogom Erosa in Thanatosa]]. Menim, da razpetost med varnostjo in živostjo leži tudi v temelju vseh naših raznolikih [[Človeške bivanjske razpetosti|bivanjskih razpetosti]].