# Jaz in mi   Objavljeno: 18. 3. 2022 | #03-2022 #Jazinmi ***   Knjiga *Jaz in mi - raziskovanje temeljev socialne psihologije* (Založba IPSA, 2007) predstavlja moj prvi poskus izdelave teorije, ki bi celovito obrazložila [[človeško stanje]]. Temu sicer še ni bila eksplicitno namenjena. Nastala je na podlagi doktorske dizertacije z naslovom *Struktura in dinamika socialne resničnosti z vidika odnosa med posameznikom in socialnim okoljem* (Filozofska fakulteta, 2003), v kateri sem se z namenom razlage pojava socialne resničnosti lotil tudi odnosa med posameznikom in družbo kot temeljnega vprašanja socialne psihologije. Ker je razpetost med individualnost in družbenost oziroma med težnjama po avtonomiji in pripadnosti ena temeljnih [[Človeške bivanjske razpetosti|razpetosti, ki določajo človeško stanje]], pa je večina v njej obravnavanih tem relevantna tudi za razumevanje le-tega. Moja perspektiva se je od takrat sicer precej spremenila - od pretežno biološko-objektivistične k ekisistencialistično-fenomenološki -, prav tako moj osnovni namen - od znanstveno-teoretičnega k pragmatično-etičnemu -, pa vendar marsikaterega od spoznanj, do katerih sem takrat prišel, zaenkrat še nisem presegel. Veliko tukajšnjih zapisov bo tako temeljilo na knjigi *Jaz in mi*, oziroma bodo celo povzetki njenih razdelkov ali poglavij. To bom v njihovi glavi naznačil z oznako #Jazinmi ter s povezavo na ustrezen podnaslov knjige, ki jih na tej strani navajam za osnovno orientacijo po njeni vsebini. Navajam tudi definicije osnovnih pojmov, ki sem jih takrat uporabljal, na mestih, kjer se v knjigi pojavljajo.     ### *Osnovni problem socialne psihologije*   ### 1. Predhodniki #### Wilhelm Wundt #### Émile Durkheim #### [[Mead - uvod|George Herbert Mead]] ###### [[Mead - um|Um]] ###### Sebstvo ###### Družba #### Ontološki vidik problema med posameznikom in družbo   ### 2. Sodobna socialna psihologija #### Klasični avtorji ###### Leon Festinger ###### Muzafer in Carolyn Sherif ###### Solomon Asch ###### Morton Deutsch in Harold B. Gerard ##### Konfliktni metaparadigmi klasikov #### Evropska socialna psihologija ###### Henri Tajfel in John C. Turner ###### Serge Moscovici #### Etični in epistemološki vidik odnosa med posameznikom in družbo   ### 3. Epistemološka zaostritev #### Kriza socialne psihologije #### Socialni konstrukcionizem #### K razrešitvi paradigmatske napetosti v socialni psihologiji ###### Tri epistemološke pozicije ###### Sobivanje različnih epistemologij? ##### Predvprašanje socialne motivacije     ### *Organska, afektivna in kognitivna podlaga družbenosti*   ### [[Življenje - fizikalne in biološke osnove|4. Življenje]] #### [[Osnovne značilnosti sistemov|Sistemi]] ###### [[Osnovne značilnosti sistemov|Sistem in njegovo okolje]] - SISTEM: množica elementov v regularnih medsebojnih odnosih. - OKOLJE SISTEMA: vsi elementi, s katerimi lahko komponente sistema stopajo v sporadične odnose. - MEJA SISTEMA: vse komponente sistema, ki lahko stopajo v odnose z okoljem. ###### [[Osnovne značilnosti sistemov|Struktura in organizacija sistemov]] - STRUKTURA SISTEMA: vsota dejanskih sestavin in odnosov med njimi, skozi katere je sistem realiziran v določenem prostoru. - ORGANIZACIJA SISTEMA: vsota abstraktnih lastnosti komponent in odnosov med njimi, ki sistem opredeljujejo kot enoto določenega razreda. ###### [[Strukturna odprtost oziroma zaprtost sistemov]] - STRUKTURNA ODPRTOST SISTEMA: med sistemom in okoljem lahko poteka kakršnakoli izmenjava snovi ali energije. - STRUKTURNA ZAPRTOST SISTEMA: med sistemom in okoljem ne more potekati nobena izmenjava snovi ali energije. ###### [[Organizacijska odprtost oziroma zaprtost sistemov]] - ORGANIZACIJSKA ODPRTOST SISTEMA: komponente sistema so povezane tako, da obstaja vsaj ena komponenta, katere sprememba stanja ne vpliva na stanja vseh drugih komponent v sistemu. - ORGANIZACIJSKA ZAPRTOST SISTEMA: komponente sistema so povezane tako, da sprememba stanja katerekoli izmed njih vpliva na stanja vseh ostalih komponent sistema. - POPOLNA ORGANIZACIJSKA ZAPRTOST SISTEMA: stanje organizacijske zaprtosti je uresničeno izključno preko odnosov med komponentami sistema. - DELNA ORGANIZACIJSKA ZAPRTOST SISTEMA: stanje organizacijske zaprtosti je uresničeno preko odnosov med komponentami sistema in splošnimi tipi elementov okolja. ###### [[Živi organizmi kot sistemi]]   #### [[Živi organizmi kot avtoregulacijski sistemi|Avtoregulacija]] - REVERZIBILNOST: lastnost posameznega sistemskega parametra, da se po spremembi vrne v izhodiščno stanje. - REVERZIBILNI PARAMETER: sistemski parameter, ki ima lastnost reverzibilnosti. - AVTOREGULACIJA: vsota vseh aktivnosti sistema, s katerimi ta kompenzira zunanje in notranje motnje ter s tem vzdržuje konstantnost svojih reverzibilnih parametrov. - AVTOREGULACIJSKI MEHANIZMI: oblike avtoregulacije, ki ohranjajo konstantnost reverzibilnih parametrov sistema preko podsistemov negativnih povratnih zvez. - AVTOREGULACIJSKI PROCESI: oblike avtoregulacije, ki ohranjajo konstantnost reverzibilnih parametrov sistema preko dinamičnega sovplivanja med vsemi komponentami sistema.   #### [[Pojem avtopoeze|Avtopoeza]] ###### [[Opredelitev avtopoeze|Opredelitve]] - AVTOPOEZA: vsaka oblika avtoregulacije, temelječa na avtoregulacijskih procesih, katere reverzibilni parameter je organizacija sistema, znotraj katerega se ta avtoregulacija odvija. ###### [[Sistemski in procesni vidik avtopoeze]] ###### [[Avtopoeza in alopoeza]] ###### [[Avtopoeza in življenje]]   ### 5. Védenje - VEDENJE: celota tistih oblik avtoregulacije organizma, ki so usmerjene na uravnavanje odnosov med organizmom in okoljem. - VÉDENJE: vsota oblik vedenja organizma, ki temeljijo na avtoregulacijskih mehanizimih. - FILOGENETSKO VÉDENJE: védenje vrste, ki je pridobljeno v procesu naravne selekcije in je vsakemu posameznemu organizmu prirojeno. - ONTOGENETSKO VÉDENJE: védenje, ki ga vsak posamezen organizem pridobi preko svojih lastnih interakcij z okoljem. #### Filogenetska védenja - INSTINKT: vse oblike védenja, realizirane v organizacijsko odprtih delih živčnega sistema, ki se zapirajo preko nadaljevanja obstoja vrste organizmov, ki te oblike védenja imajo. #### Učenje in ontogenetska védenja - UČENJE: proces ustvarjanja ontogenetskega védenja s povezovanjem že obstoječih védenj. #### Enakcija - ENAKCIJA: vse ontogenetske oblike védenja, realizirane v organizacijsko delno zaprtih podsistemih živčnega sistema. #### Kognicija ###### Stopnje v razvoju senzomotorične inteligentnosti ###### Kognicija, konstrukcija in mišljenje - KOGNICIJA: vse ontogenetske oblike védenja, realizirane v organizacijsko popolnoma zaprtih podsistemih živčnega sistema. - MIŠLJENJE: oblika učenja, ki povezuje obstoječa kognitivna védenja s konstrukcijo novih kognitivnih védenj.   ### 6. Trije avtoregulacijski podsistemi #### Podsistemi - PODSISTEM: vsaka podmnožica elementov sistema, ki je organizacijsko (popolnoma ali delno) zaprta. - SPECIALIZIRANI AVTOREGULACIJSKI PODSISTEM: podsistem, utelešen v avtoregulacijskih mehanizmih, ki uravnava odnos med organizmom in točno določenim aspektom okolja oziroma točno določen aspekt notranjih stanj organizma. - SPLOŠNI AVTOREGULACIJSKI PODSISTEM: podsistem, ki usklajuje medsebojno delovanje specializiranih avtoregulacijskih podsistemov in temelji na avtoregulacijskih procesih. #### Podsistema organskih in afektivnih regulacij - SISTEM ORGANSKIH AVTOREGULACIJ: celoten organizem kot avtopoetski sistem, katerega védenja so izključno filogenetska. - PODSISTEM ORGANSKIH AVTOREGULACIJ: celota organskih regulacij v obliki refleksov in instinktov pri učenja sposobnih organizmih, ki ni več sposobna sama zagotavljati obstoja. ###### Zavedanje - [[Odnos med zavedanjem in učenjem]] - [[Zavedanje in zavest - terminologija]] - ZAVEDANJE: globalna distribuiranost stanja določenega specializiranega avtoregulacijskega podsistema po živčnem sistemu. ###### Afektivnost - AFEKTI: subjektivni aspekt zavedanja stanj eferentnih delov instinktivnih in enaktivnih oblik védenja. ###### Afektivni avtoregulacijski podsistem - AFEKTIVNI AVTOREGULACIJSKI PODSISTEM: splošni avtoregulacijski podsistem, ki uravnava odnose med posameznimi oblikami védenja, njegov reverzibilni parameter pa je doživljanje ugodja. ###### Primarna motivacija - PRIMARNA MOTIVACIJA: iskanje tistih občutij ugodja (in izogibanje tistim občutjem neugodja), ki izvirajo iz splošnih vrojenih odzivov organizma na značilnosti okolja. #### Kognitivni avtoregulacijski podsistem ###### Predstave in emocije - PREDSTAVE: subjektivni aspekt zavedanja stanj aferentnih delov kognitivnih oblik védenja. - EMOCIJE: subjektivni aspekt zavedanja stanj eferentnih delov kognitivnih oblik védenja. ###### Zavest - ZAVEST: proces iskanja posameznemu motivacijskemu stanju ustrezne predstave in tej predstavi ustrezne zaznave. ###### Avtonomija kognitivnega avtoregulacijskega podsistema - KOGNITIVNI AVTOREGULACIJSKI PODSISTEM: splošni avtoregulacijski podsistem, ki uravnava odnose med posameznimi kognitivnimi védenji, njegov reverzibilni parameter pa je njihova medsebojna konsistentnost. #### Model treh avtoregulacijskih podsistemov   ### 7. Mišljenje in simbol #### [[Jezik kot orientacijsko vedenje|Simbolna komunikacija]] ###### [[*POMENSKA KRETNJA|Pomenska kretnja]] - POMENSKA KRETNJA: vsako orientacijsko vedenje ontogenetskega izvora, ki poleg namena orientacije drugega organizma vključuje tudi namen prepoznave lastnega orientacijskega namena. - KOMUNIKACIJA: proces usklajevanja mišljenja z uporabo pomenskih kretenj. ###### [[*SIMBOL|Simbol]] - SIMBOL: habitualizirana ali dogovorjena pomenska kretnja. #### Vzporedni razvoj simbolne komunikacije in kognicije ###### Filogenetski vidik: od epizodične do teoretične kulture ###### Ontogenetski vidik: od senzomotorične aktivnosti do formalnih operacij #### Organske regulacije in logično-matematične strukture ###### Socialni dejavniki razvoja inteligentnosti     ### *Sebstvo in socialna motivacija*   ### 8. Občutek jaza in jastvo #### Izvenzavestni konteksti - KONTEKST ZAVESTNEGA DOŽIVLJANJA: koalicija specializiranih avtoregulacijskih podsistemov, predanih določenemu načinu avtoregulacije, ki je tako velika, da omogoča zavedanje le tistih posameznih specializiranih avtoregulacijskih podsistemov, katerih delovanje je s tem načinom avtoregulacije skladno. #### Občutek jaza - OBČUTEK JAZA: enaktivni kontekst pri vrhu hierarhije kontekstov, ki uravnava delovanje človekovih organskih avtoregulacij preko njegovega odnosa z okoljem. ###### Ekološka komponenta občutka jaza - EKOLOŠKA KOMPONENTA OBČUTKA JAZA: tisti del občutka jaza, ki uravnava delovanje človekovih organskih regulacij preko odnosa s fizičnim okoljem. ###### Interpersonalna komponenta občutka jaza - INTERPERSONALNA KOMPONENTA OBČUTKA JAZA: tisti del občutka jaza, ki uravnava delovanje človekovih organskih regulacij preko odnosa z drugimi ljudmi. #### Jastvo - JASTVO: proces interakcije med organizmom in občutkom jaza, v katerem organizem s svojo aktivnostjo v okolju vzpostavlja in vzdržuje občutek jaza, ta pa organizem povezuje v koherentno celoto in mu s tem aktivnost omogoča.   ### 9. Koncept sebe in sebstvo #### [[Znamenja intersubjektivnosti|Subjektivnost in intersubjektivnost]] #### Oblikovanje in funkcija koncepta sebe - KONCEPT SEBE: kognitivni kontekst, sestavljen iz posplošenih simuliranih perspektiv drugih ljudi do sebe. #### Sebstvo ###### Temeljni intrapsihični konflikt ###### Avtopoeza sebstva - SEBSTVO: kontinuiran proces interakcije med jastvom in konceptom sebe, v katerem se konflikt med s predstavami o sebi skladnimi in neskladnimi impulzi jastva razrešuje s konstrukcijo novih predstav o sebi, kar ima za posledico nov konflikt med s predstavami o sebi skladnimi in neskladnimi impulzi jastva, ki se spet razrešuje na enak način. ###### Implikacije avtopoeze sebstva ###### Posebnosti zavesti pri človeku   ### 10. Ravni socialne motivacije #### Težnja po človeškem stiku - TEŽNJA PO ČLOVEŠKEM STIKU: del človekove primarne motivacije, ki izvira iz vrojene dispozicije za doživljanje ugodja ob kakršnikoli benigni interakciji z drugimi ljudmi. #### Anksioznost osamljenosti - ANKSIOZNOST OSAMLJENOSTI: splošna motivacija za interakcijo z drugimi ljudmi zaradi ohranjanja jastva. ###### Motivacija k ljudem - MOTIVACIJA K LJUDEM: vsota težnje po človeškem stiku in anksioznosti osamljenosti. #### Prava socialna motivacija - PRAVA SOCIALNA MOTIVACIJA: motivacija sebstva za vzdrževanje simbolno posredovanih vrednostnih razlikovanj, na katerih je utemeljen njegov obstoj.     ### *Socialna resničnost*   ### 11. Pojem socialne resničnosti #### Nekatera pojmovanja socialne resničnosti ###### Socialna resničnost v okviru Lewinove teorije polja ###### Socialna resničnost pri Festingerju ###### Socialna konstrukcija resničnosti po Bergerju in Luckmannu #### Ontološka področja - STVARNOST: ontološko področje vsega, kar predpostavljeno obstaja samo po sebi. - DEJANSKOST: ontološko področje vsega, kar obstaja kot doživljajski aspekt odnosa organizma do stvarnosti. - RESNIČNOST: ontološko področje vseh simbolnih nadgradenj posameznikove dejanskosti, ki jih ta doživlja kot skladne s stvarnostjo. #### Opredelitev pojma socialne resničnosti - SOCIALNA RESNIČNOST: ontološko področje vseh simbolnih konstrukcij, ki imajo kvaliteto resničnosti pri najmanj dveh ljudeh, pri čemer velja, da te kvalitete pri njih ne bi imele, če ne bi vsak od njih implicitno ali eksplicitno verjel, da imajo te simbolne konstrukcije kvaliteto resničnosti tudi pri vseh drugih od teh ljudi.   ### 12. Struktura socialne resničnosti #### Osnovna socialna resničnost - OSNOVNA SOCIALNA RESNIČNOST: raven socialne resničnosti, ki obstaja zaradi potrebe po usklajevanju vedenj in doživljanj ljudi. ###### Osnovna socialna resničnost v odnosu do okolja ###### Osnovna socialna resničnost v odnosih med ljudmi #### Osrednja socialna resničnost - OSREDNJA SOCIALNA RESNIČNOST: raven socialne resničnosti, ki jo ustvarjajo sebstva kot medij, v katerem lahko ohranjajo svojo avtopoetsko organizacijo. ###### Samopodoba oziroma “kakšen sem?” - SAMOPODOBA: del koncepta sebe, ki zajema naša pričakovanja o tem, kako se bodo drugi ljudje v različnih socialnih kontekstih obnašali do naših telesnih in osebnostnih značilnosti. ###### Identiteta oziroma “kdo sem?” - IDENTITETA: del koncepta sebe, ki zajema simulirane predstave drugih ljudi o nas in njihova pričakovanja do nas glede na naš družbeni položaj. ###### Ideje smisla oziroma “zakaj sem?” - IDEJE SMISLA: pojavi osrednje socialne resničnosti, ki ponujajo odgovor na vprašanje dôbrosti posameznih aktivnosti ali njihovih ciljev in ustvarjajo razlikovanje med tem, kar je, in tem, kar bi moralo biti.   ### 13. Dinamika socialne resničnosti #### Socialno vplivanje ###### Konformnost ###### Skupinska polarizacija ###### Vpliv manjšin #### Dopolnjen pogled na socialno vplivanje ###### Temelj socialnega vplivanja ###### Dialektika resničnosti in relevantnosti vrednostnih razlikovanj     ### *Uporabnost predstavljenega modela*   ### 14. Socialna psihologija kot bivanjska znanost #### Trend razvoja znanosti in (post)moderne družbe #### Dobro bivanjske znanosti ###### Dobro v ozadju težnje po objektivnosti ###### Dobro v ozadju obrata k subjektivnosti ###### Objektivno okolje za razcvet subjektivnosti #### Znanstvenost bivanjske znanosti ###### Bistvo znanstvenosti ###### Epistemologija in etika intersubjektivnosti ###### Horizont bivanjske znanosti